Omemba: Brane Kastelic

»Zoran Crnkovič, prijatelj moj dragi, moj pravi bluesman, prehitel si me … Počivaj v miru.«

»Zoran, za prijatelje tudi Crni, je bil eden prvih frajerjev v Trbovljah, ki je z dolgimi lasmi in hlačami na zvonec, srajco z ruskim ovratnikom in vinilsko ploščo pod pazduho vsak dan sedel na trhli ograji lesenega mostu čez graben.«

»Družila in debatirala o marsičem. O glasbi, o politiki, o ljubezni, o ženskah ... Bil je veliko bolj nadarjen glasbenik, kot se je sam zavedal, moder, duhovit in pronicljiv.«

»Oprosti, dragi prijatelj, Janez Bončina - Benč, ampak saj veš, se spomniš, da sem najprej Zoranu, ki mu nikoli nisem rekel Crni, ker to ni bil dober vzdevek zanj, ponudil besedilo pesmi Ob šanku ... Ne vem, zakaj mu ni bilo všeč.«

»Platana je bil eden prvih lokalov, ki je imel dobro kavo, prav takšno, kot je bila v Italiji.«

»Ideja je bila narediti škatlo za urbane boeme in urbane poslovneže, kjer se pijejo campari, caipirinha, martini.«

»Rekord je bil 18 kilogramov v enem dnevu.«

»Malice, ki smo jih stregli, sem poskusila vsak dan. Če ni bila dobra zame, ni bila dobra niti za druge.«

»Vsak dan ob istem šanku, le redkokdo je manku, vse sami stari znanci, v malem vsi pijanci, boemi, hazarderji, ljubimci in bleferji, vsak dan ob istem šanku, vsak dan ob istem šanku.«